GermanZačetna stran




16.05.2008

Bartenstein 2008

Za Binkoštne praznike nas ni bilo doma. Že od lani planiran dopust je bil pred vrati in minil je kar prehitro.

Letošnje leto je bilo "full-cool super" !!!
Super družba, super "ausbilderji" (hja trenerji, ne!) in super vreme! In naši psi ... hja super psi! (Pa je ja vsakemu ravno njegov lastni najbolj super, ane!)

Grossbelhoffen on Tour: Bartenstein 2008
Šalo na stran.
Bilo je sicer res lepo, predvsem pa poučno in za naju s Caro ravno tisti "zadnji hip"...ko človek rabi pravo besedo ob pravem času. Vsak pes je drugačen in moj tretji hovawart je popolnoma drugačen od prvega in ravno tako drugačen od drugega, s katerim sta mimogrede v najožjem sorodu (oče in hči).

Kot vsako leto smo bili ob dopoldnevih razdeljeni v dve skupini in jaz sem že šesto leto zapored v skupini pri Paulu Mueller-ju (Nemčki prvak VPG III med hovawarti 2007). Letos prvič z drugim psom: psičko Caro (Pusztai Pandur Caramba). Naravnost nepopisen je občutek biti z ljudmi, ki imajo s svojimi hovawarti "rezultate": Dt.-RZV Meister VPG III 2007, 4.mesto iz istega prvenstva, izpolnjene kvalifikacije za isto prvenstvo za 2008 - so le dosežki treh posameznikov iz "moje" skupine! In učiti se ob boku najboljših je bil zame vedno "cilj-želja-izziv"...vedno, a žal se takšne reči redko uresničijo.
Letos sva bila prisotna le 2 tujca (no, naju - mene in Dušana imajo že kar za svoja...) jaz s Caro in vodnik iz Poljske (če sva imela midva daleč, potem o njegovih 1300 prevoženih km ne bom izgubljala besed) in tudi sicer sva bila edina ne-Nemca.

Bolj kot vse drugo me je zanimala popoldanska aktivnost; če je bila dopoldan poslušnost, je bila popoldan na vrsti obramba. Že prvi dan je z nama delal Robert Kraus in bil z nama zadovoljen. Naslednji dan smo delali skupaj Peter Regner ter Paul in jaz skupaj ob psički. Zadnje tri dni je markiranje prevzel Michi (Michael Simmeth), z nami je bil Peter ter ob meni Paul na vrvici. Hmm, dokaj zamotano - a zelo učinkovito.
Moja mala mmčjka se ni pustila nič kaj zmesti, če je kdo stal v bližini (običajno vsaj Peter). Suvereno je lajala in čvrsto zgrabila, kadar je bilo možno. No, če je že kdo bil pri stvari neroden - sem bila to jaz; jasno ko beli dan. So me malo podučili in Paul je zato prevzel povodec, jaz sem itak imela dovolj dela; pridi do psa, primi po gobec, božaj, nazaj - vleci, vleci nazaj, bravo - sedaj teci, še, itd.!

Ko bom utegnila bom objavila več slik, za sedaj le dve, ki sta mi res ušeč in kažeta Carambino razpoloženje.

nazaj


Content Management Powered by CuteNews

 

 

aktualno hovawart mi o nas naši psi razstave šolanje galerija kontakt hovi artikli pasja ležišča

2005 - 2013 © hovawart.si. Vse pravice pridržane.