Sem za hip pomislila, da res ne slišim prav.
Nekoliko razočarana sem globoko vdihnila in skušala prijazno odgovoriti.
Torej, da boste vsi, ki spremljate, ki radovedno in upam z zanimanjem preberete kaj se pri nas dogaja, vedeli in se zamislili.
Jaz še vedno malo obnemim, ko podoživim ta telefonski razgovor...
...seveda sem razložila o širokem gen-poolu pri hovawartih in skušala odgovoriti tako, da je iz slušalke samo po sebi prišlo spoznanje: pri glavah je bilo in bo ostalo le eno: VAŽNO JE KAJ JE V NJIH .
Na podlagi različnih stikov, ki jih imam v zadnjih mesecih, od kar smo objavili, da načrtujemo mladičke z našo psičko, torej na podlagi stikov z ljudmi, ki se za mladička zanimajo tudi pri nas - se porodi vprašanje: kakšni so vendarle bodoči lastniki hovawartov? Kdo se danes odloča, da bi si kupil hovawarta?
Pri nas imamo navado, da vsakega povabimo na obisk. Menim, da je osebni stik med ljudmi osnova za vsak nadaljni dogovor, sodelovanje. Da je to tisti temelj, na katerem se v prihodnosti lahko razvije lojalen odnos med vzrediteljem in lastnikom mladiča. Le ta je po mojih izkušnjah najbolj pomemben.
Navsezadnje tudi sama kot lastnica psov še vedno negujem stike z njihovimi vzreditelji.
Vedno, ko imam kakšen dvom, ko pri psih kaj opazim in potrebujem kakšno mnenje - tu sta moji vzrediteljici (Bellova iz Nemčije, ki je vzrejna sodnica in Carina, ki je predsednica Hovawart kluba na Madžarskem), ki mi vedno iskreno svetujeta, če to potrebujem, me podpirata in mi pomagata. Navsezadnje smo "družina".
Za mene osebno so verodostojni zgolj tisti, ki imajo zaresne izkušnje s pasmo: ki imajo sami psa in psico; ki poznajo oba spola, ki imajo rezultate s svojimi psi/psicami in ki s svojo dejavnostjo tudi v svojem okolju predstavljalo vsaj malce avtoritete; meni so takšni vzor in vodilo.
Osebno sama na tem zelo veliko delam; prav s tem namenom sem želela imeti najprej dva psa; le tako lahko spoznaš samce in iz izkušenj lahko svetuješ pri vzgoji! Kako bi sicer sploh lahko svetovala lastniku mladička, ko bi nastopile prve težave pri vzgoji. Kako?
Najbrž bolj težko.
In če se povrnem k "velikim glavam".
Samci imajo očitno večje glave kakor psice. Vendar so tudi med samci ene glave malo manjše od drugih. Kaj je kateremu od laikov ljubše, je osebna stvar.
Jaz priznam zgolj eno: za vsako pasmo obstaja predpis, ki se mu reče Standard, kjer je definirano, kako kakšna pasma izgleda in tudi, kakšna mora biti značajsko.
Žal, res nisem preveč ponosna ob tem dejstvu, je običajno pa prvem mestu izgled (barva, dolžina dlake, košati repi ipd) in značaj le še malokoga zanima.
Mene zanima predvsem to drugo in se trudim, kjer koli se pojavim, o hovawartu razblinjati stereotipe, ki so nastali: da so slabo vzgojeni, težavni, trmasti. To niso lastnosti, ki pasmi pritičejo!!!
To so zgolj posledice "vsebine v glavah", najbrž v povezavi z vzrejnimi odločitvami, slabe socializacije in površne vzgoje...
In ne bi želela pozabiti: niso krivi psi - ker vedno smo krivi zgolj ljudje!
Mi smo odgovorni, če so velike glave puhle in mi smo odgovorni, če so še slabo vzgojene in okolici povzročajo težave. Sami smo krivi!!!
In če se lastniku hovawarta ob tem primeri, da ima s svojim psom/psico težave, ki jih ne zmore odpraviti ... potem je nekoliko kriv tudi njegov vzreditelj (in ne kakšen forum ali bežni znanec, ki na hitro nekaj svetuje), ker si ni vzel čas ali pa ker ni znal prepoznati težav in ob pravem času priskočiti na pomoč. Ob lojalnih odnosih, kot si jih sama predstavljem, je to enostavno; takšne so vsaj moje izkušnje.
Da bi lahko nekdo preventivno pomagal in v najkritičnejših obdobjih usmerjal lastnika in mladiča na pravo pot skozi življenje, si je potrebno zaupati, znati sodelovati, se pogovarjati in si vzeti čas!
In zopet je vse na nas - ljudeh; tudi med ljudmi so včasih "glave ....."  |
