GermanZačetna stran




30.05.2012

Mali kožuščki v novih družinah ...

... rastejo kakor gobice po dežju!
Konec aprila smo se srečali in seveda so že takrat bili vsaj enkrat večji kakor so odšli od nas. smile
(o.l.p.d.) Blisk , Brava, Bora, Bellfast, Bingo in njihovi lastniki

Tisti predpraznični dan je bil res prav "neprimeren" - priznam! Tudi zame ... in bi rajši celo videla, da bi bil to en drug termin, VENDAR je bilo tako napisano v koledarju naše veterinarke (in v knjižicah malih grofov), ki je ta dan označila za vnovično cepljenje. In tako je ta dan obveljal in prišli so vsi, razen enega, ki je bil službeno zadržan. Tako smo se (Dušan je rekel, da smo bili kot "ohcet" kot smo iz našega dvorišča zavijali na glavno cesto) na večer odpeljali še po "pikico" in nato nazaj domov.

.................

Četrtek, ko smo se srečali, je bil zadnji delovni pred nekaj prostimi dnevi oz. mini-počitnicami. Za vsakega mladička, kakor za njegovega lastnika je obisk pri veterinarju lahko hitro neprijeten.

Jaz sem vsem pojasnila, kako in zakaj je pomembno, da to opravimo skupaj. Saj le ena sama, samcata neprijetna izkušnja ob prvem srečanju z naznancem (v tem primeru veterinar), že se v mali hovi-glavi prično plesti niti odpora do vseh neznanih ljudi. In navsezadnje to ni bila zgolj »moja osebna kaprica« pač pa tudi dejstvo, da je bil čas za drugo cepljenje po navodilih naše veterinarke ravno tiste dni.
In priznam, bila sem zelo vesela, da so udeležbo/prihod potrdili vsi lastniki malih B-jev.



V minulem mesecu, kar so odšli od doma, smo bili pogosto v stikih. A vendar je srečanje družinice pomembno predvsem za družinico samo.

Mala pasja »grofovska žlahta« se je navdušeno prepoznala in si dala duška!

Pri mamici so skrivoma z noski ošvrknili njen trebušček…najbrž so dobili skomine po mamljivi pijači, ki je bila tam nekoč na voljo. Zagotovo! Ona nad tem sicer ni bila preveč navdušena, vendar je bila do otročičev strpna in prijazna in prav nič jih ni »spravljala v red in podrejala« v njihovi prešerni razigranosti. Rajši se je malo umaknila (skočila je na škarpo, brž ko se je naveličala crkljanja pri njihovih lastnikih/oziroma so se le oni naveličali njenih brezmejnih priporočanj za božanje…) in z viška opazovala dogajanje ter ga – kot je lastno le hovawartu – z enim očesom budno nadzirala, da nas slučajno ne bi kdo »ogrožal« oz. se nam približal kak nepovabljen gost.

A naš velik ograjeni vrt je sam po sebi varno igrišče in ni imela pravzaprav kaj početi.



Mali B-ji so se igrali 100/uro! Se mikastili, lovili, gnetli v tunelu, valjali po škatli z igračami, hlačali med žogicami v bazenčku, da jih je bilo veselje opazovati. Seveda v tem obdobju mladiči zelo potrebujejo igro s sovrstniki!
Le tako brez stresa spoznavajo načine komuniciranja med sabo, vse tiste mnogoštevilčne t.i. »calming signale«, ki so osnova »pasjega jezika«.

Mladič in kasneje mladi pes (hovawart pa še posebej), ki ne »pozna« govorice telesa pasjega sveta – bo težaven odrasel pes/psica! Do drugih kosmatincev bo nestrpen in asocialen.



Laiki bi rekli: agresivno dominanten do psov. In prav taisti laiki najbrž nikoli ne bi pomislili, da so za takšno vedenje odgovorni ljudje: lastniki mladičkov in njihovi vzreditelji! Psi in psičke sami niso pri tem prav nič krivi!
Krivi so izključno lastniki - torej ljudje, ker niso omogočili svojemu mkadiču dovolj stikov s sovrstniki! Zelo preprosto in zelo res.







In naše srečanje je bilo v ta namen več kot idealno.
Mi smo med tem malo poklepetali, vmes posneli kakšno fotografijo, se odžejali in že smo morali dalje. Skupaj smo odšli k naši veterinarki, ki nas je pričakovala v ordinaciji.

Cepljeni so bili vsi: mamica kot prva in nato še malčki. Gospa Petra je hkrati s cepljenjem opravila še osnovni klinični pregled vsakega izmed njih in potrdila, da je z njimi vse v redu.



Vsak je moral na mizo (razen mamice seveda): veterinarka je poslušala srček, pogledala v gobčke in očke, pretipala telo od »glave do repa« ter dala injekcijo s cepivom. Malčki so na srebrni, svetlikajoči, malo spolzki mizi bili radovedno pridni, njihovi lastniki pa zagotovo brez treme ali stresa.



Kljub temu, da je vse potekalo gladko in hitro, smo bili v ordinaciji eno celo uro! Pa jasno – bilo nas je »ko Rusov«…gospa Petra je rekla: »Toliko ene pasme pa še nismo imeli na obisku! Sploh pa ne hovawartov!!!«






Najbrž res da ne – bilo jih je namreč 6 in vsak je prišel z drugim lastnikom. Zadnji trenutek je žal odpovedal eden zaradi neodložljivih obveznosti; sicer bi nas bilo 7! (To bi bila pa res veeelika gneča)




Še enkrat najlepša hvala naši veterinarki, gospej Petri Jagodič, iz Veterine Jagodič, saj brez njene dobre volje naš skupni obisk ne bi bil izvedljiv. Lastniki malih B-jev so bili veseli in kot so povedali, niso obžalovali, da so si vzeli čas in prišli. Vsi skupaj smo zagotovo storili pomemben korak v zelo občutljivi dobi socializacije malih hovawartov. Zelo pomemben. Mladiči so obisk veterinarja doživeli brez stresa, igrivo in radovedno. Vsi utrujeni so hipoma zaspali v avtomobilih vse do doma. Cepivo so dobro prenesli in nihče ni imel težav.










Nekateri so v prihodnjih dneh odhajali na počitnice, drugi so kombinirali proste dni z izleti in mi: Dušan, Cara in jaz smo se odpravljali na dolgo pot že naslednji dan zgodaj od doma!


Kot sodnica za hovawarte sem bila čez vikend povabljena na Klubsko razstavo Slovaškega hovawart kluba v Bojnice na Slovaškem in nato še na Specialno razstavo za hovawarte v Weiden v Nemčijo. Imela sem zelo natrpan urnik in na pot nisem želela sama – to bi bilo »to much« - v naslednjih štirih dneh je bilo namreč potrebno prevoziti tudi 2000 km...

Na obe razstavi je bilo prijavljeno nadpovprečno veliko razstavljalcev in bila sem edina sodnica.
Zelo je vzpodbudno, če te za razsodnika povabijo v hovawart klub s tradicijo, v tujino. Seveda mi je bilo v veliko čast, da so izbrali prav mene med mnogimi renomiranimi specializiranimi sodniki za hovawarte…
Sicer pa, glede na to, da sem kot »mlada sodnica« po stažu lansko leto bila povabljena na najodmevnejšo klubsko razstavo za hovawarte…lahko sklepam le, da so očitno reference bile odlične. Vsa tri povabila sem prejela nekaj mesecev za tem. Prilagam enega izmed komentarjev, ki presoja moje delo.

http://www.hovawarte.com/sued/604.html

nazaj


Content Management Powered by CuteNews

 

 

aktualno hovawart mi o nas naši psi razstave šolanje galerija kontakt hovi artikli pasja ležišča

2005 - 2013 © hovawart.si. Vse pravice pridržane.