GermanZačetna stran




21.01.2013

Cepljenje in čipiranje ter "Tour Number 1."

Danes navsezgodaj je prišla naša veterinarka iz Veterine Jagodič, gospa Petra Jagodič. Ob 9h sva se že poslovili, saj je šlo vse "sladko & gladko"...
Hvala Petra!!!


.........................................................................................................

Prost je še en samček - Cosmo grofje Celjski - črn z oznakami.


Wir haben noch einen Rüden ( Cosmo grofje Celjski) der sucht noch eine pasende Familie.
...................................................................................

Prvi izlet je minil prav proti pričakovanjem zares super!
Seveda so bili vsi razburjeni, kaj bo zdaj!? In v avto naložiti 10 hovawartov - to ni "mačji kašelj"...ali pač mislite, da je??? Ne, pa ni.
Kot prvo, je potrebno imeti kar prostoren avto. No, to k sreči imamo. Potem je dobro imeti kakšen transportni box...no, to pri nas tudi ni problem. Uporabili smo kar 3! (mi si to lahko privoščimo wink) Med vožnjo so malčki vriskali, čivkali, mjavkali in tulili - uf, so kar malo bolela ušesa. Bi si upala zapisati, da je njihova mama sem ter tja negotovo pogledala in najbrž pomislila, da tole pa zagotovo nimajo po njej. Da bi ona kdaj stokala v avtu? Nak, to pa ne. No, mogoče je preprosto pozabila. Ko smo prispeli na cilj in sva z Dušanom uspela vse iztovoriti, se je začel naš "Tour Number 1." Komaj so prisopihali nekaj korakov...že so vsi hiteli na potrebo: prav smešno so se pripravljali in napenjali ter v hladen sneg spustili temne, smrdeče-kadeče se, trdne klobasice. Ki so, mimogrede, zagotovo ena večjih sreč vsakega vzreditelja. Mladički so pričeli jesti vse po vrsti in že nekaj dni so njihove klobasice čvrste in če je sila, jih lahko kar z prsti poberem, preden jih potacajo v palačinke...seveda, kadar mi le uspe.

Njihovo mamico sem imela zgolj iz previdnosti na vrvici in prav sem se odločila. Tako sem vsaj imela zagotovilo, da se nas bodo nekoliko bolj držali in ne potrebno kar naprej preštevati, če s vsi tu. No, pa to ni dolgo trajalo...sva z Dušanom ves čas pridno štela do devet in preštevala in ugotavljala kdo manjka. No, saj ni bilo tako hudo. Pa vendar se je radovedni duh v njih hitro razživel in prav po robinzonsko so raziskovali okolico. Lastniki so bodo vsekakor morali potruditi, da jim bodo zanimivi...sem med tem večkrat pomislila. Mali vedoželjneži so hlačali po snegu kolikor so jih njihove kratke tačke lahko nosile. Niti njihova mama s svojo pijačo jim ni bila več tako pomembna. No, jim je bila...ampak njeno izmikanje so hitro razumeli (kar doma ni bil običaj) in odšli vsak po svoje naokoli. In že smo se učili, kako je fino, če se pridejo "počekirat" nazaj...no, to bo novim lastnikom zagotovo v veliko pomoč.
Na poti domov je med vzklikanjem in vriskanjem kar naenkrat nastala tišini, zaslišalo sem je sem ter tja pridušeno godenje in ko sem vnovič pogledala nazaj, so vsi ležali in dremuckali. Z mamo vred. Ne, z 10 hovawarti v avtu še res nisva šla nikoli na izlet! Spali so vse do prihoda domov.

Jaz žal - tako kot včeraj, ko smo še imeli na obisku našega pasjega očija iz Nemčije, nisem posnela nobene fotografije! Pokvaril se mi je objektiv in v Celju niso imeli nobenega na zalogi...no, saj vem: če bi imela še lepe fotografije od vsega tega, bi bilo čisto preveč in "prekičasto".
In vedno, ko me je ujezilo, da ne morem ujeti in zadržati teh vseh lepih trenutkov...sem pomislila zgolj na izguljen rek, Da je nemogoče imeti vse, in se hitro potolažila. Jaz sem bolj skromne sorte in vem, da moramo biti ljudje zadovoljni tudi z majhnimi stvarmi. Vikend nam bo zagotovo ostal v prekrasnem spominu in delimo ga le s tistimi, ki so nas obiskali.

nazaj


Content Management Powered by CuteNews

 

 

aktualno hovawart mi o nas naši psi razstave šolanje galerija kontakt hovi artikli pasja ležišča

2005 - 2013 © hovawart.si. Vse pravice pridržane.